Vrtec je otrokov prvi vstop v svet – in s prvim vstopom v svet otrok dobi izkušnjo, ali je ta svet varen ali ne. Samo predstavljajte si s koliko spremembami se mora otrok spopasti, ko pride v skupino: nov prostor, druga hrana kot doma, nove »tete«, novi otroci, nov ritem, nova pravila, bistveno manj pozornosti in skrbi, namenjene le njemu. Malo prevetrimo naša pričakovanja do otroka, ki se hitro izkažejo za previsoka… Namreč to je kar veliko sprememb za tako malo bitje in ob navajanju na vse novosti nujno potrebuje ob sebi osebo, ob kateri se počuti varno, da vse sprocesira. |
Če otroka pustimo samega dlje časa preden se uspe navezati na vzgojiteljico, odide pa njegova varna figura – mama ali oče, ostane sam s svojimi občutji in v smrtnem strahu.
Če si vzamemo čas ob uvajanju, se lahko otrok postopno navezuje tudi na vzgojiteljico (pogosto si izbere eno, s katero se bolj povežeta, to bo njegov sekundarni objekt navezanosti) in ob odhodu starša mu je bistveno lažje, saj ima ob sebi že nekoga, ki mu zaupa – ve pa tudi, da tej osebi zaupa tudi njegova mama ali oče. Če otroka pustimo samega dlje časa preden se uspe navezati na vzgojiteljico, odide pa njegova varna figura – mama ali oče, ostane sam s svojimi občutji in v smrtnem strahu. Otroci, še posebej malčki tam okrog enega leta, si namreč zaradi nerazvitosti možganov še ne zmorejo razumsko razložiti, zakaj je mama odšla in da pride nazaj. Takrat otroci zelo pogosto zbolijo že po nekaj dneh – pa ne le zaradi vseh bacilov, med katere vstopili. Slika je precej drugačna… otrok zboli, ker je v takem stresu in ima povišano stopnjo kortizola, kar pa seveda oslabi njegov imunski sistem.
Uvajanje, ki je prilagojeno otroku je tako pomembno z več vidikov, predvsem pa zato, da ne izgubi zaupanja v odnos. Resnično se mu izplača nameniti več pozornosti in si prilagoditi dopust glede na uvajanje.
Manca.